Po Bornovi na Preval

Kam iti zadnjo lepo oktobersko nedeljo? Morja sem se že malo naveličal za letos, torej ostane samo še njegovo nasprotje, to se pravi hribi ali gore.Na internetu sem našel opis zanimive in lahke pohodniške poti, ravno pravšnje za nedeljsko hojo, tako bolj na izi.
Torej greva z avtom do Ljubelja, potem pa po Bornovi poti do planine Preval.Avto pustiva na zelo polnem parklišču pod hotelom na Ljubelju, majhna tabla, pribita na drevo, pa naju usmeri na pravo pot.

Pot se imenuje po baronu Juliju Bornu, ki je bil lastnik gozdov okoli Ljubelja, pa tudi velik ljubitelj lova.
Da si je skrajšal pot do svojih lovišč, je konec 19. stoletja zgradil in uredil to pot.

Začetek poti je zelo obetaven .

Pot se začne v gozdu, se počasi dviguje in kmalu prideva do bunkerja, zgrajenega pred drugo svetovno vojno.Varoval naj bi pred napadi sovražnih vojsk s severa.

Vhod v bunker

Na eni strani poti visoke skale, na drugi pa prepad, zato je pot zavarovana z jekleno vrvjo, da se lahko poprimemo.Koristna in uporabna pomoč.

Pot, varovana z jekleno vrvjo

Na nekaterim mestih je pa kar malo strašljivo, če pogledaš dol v dolino se kar v glavi zavrti in tista vrv kar prav pride.Nadaljujemo po melišču in kmalu pridemo do največje znamenitosti poti - do Bornovega tunela.


Čez melišče

Na začetku tunela

Tunel je dolg približno 250m, neosvetljen in na začetku dokaj nizek, tako da je potrebno malo pazit na glavo. Pa kakšna baterijska svetilka tudi zelo prav pride.Nekje na polovici tunela so prebili luknjo v steno, da v tunel pride malo svetlobe, pa še lep razgled je skozi njo.


Luknja na sredi tunela


Malo pred koncem tunela je po tleh precej vode, tako da je potrebna kar dobra obutev, da nimamo mokrih nog.


Izhod iz tunela


Nadaljujeva pot, na desni strani skale in melišče, na levi pa krasen pogled na okoliške gore in ljubeljsko cesto v dolini.

Nekje na sredi poti je majhno počivališče, da si lahko malo oddahnemo in uživamo v razgledu. Sva že nad 1000 m nadmorske višine, od tukaj naprej smo vsi na "ti" (vsaj tako pravijo izkušeni planinci).

Zadnji del poti pa ni več tako zanimiv, saj poteka v glavnem po gozdu.Pot se ves čas se rahlo dviguje.Tik pred koncem sledi še malo bolj strem vzpon po travnatem pobočju in zagledava najin cilj, kočo na planini Preval.
Nadmorska višina koče je 1311 m, veliko planincev in pohodnikov se predaja sončnim žarkom, na pobočjih okoli se pasejo krave, razgled na okoliške gore pa čudovit.

Rukneva vsak ene zaslužene borovničke, pojeva malico in nazaj proti Ljubelju.

No, tale tabla, ki nam kaže, koliko časa se hodi do Ljubelja, ne drži čisto točno, midva sva porabila do Ljubelja uro in pol (gor pa skoraj dve uri) počasne hoje.Super izlet, priporočam vsem ljubiteljem narave.