Strunjan in morska deklica v Piranu

V Ljubljani novembra megla in hladno, na Primorskem pa sonce in toplo - torej gremo na obalo.

Na ogled  Strunjana in Mesečevega zaliva se odpravljamo kar nekaj časa, pa je vedno kaj drugega bolj zanimivo. Tokrat pa se nama je pridružila še Anja. No, sedaj smo tu in čeprav je dopoldne še bolj megleno, je vseeno lepo.Narava in obala krasna, na morju oseka, tako da smo lahko suhi prehodili cel zaliv.



Na začetku zaliva



Na obali Mesečevega zaliva je zanimiv megalit, bioenergetiki pravijo, da je pravi vrelec pozitivne energije.Na žalost se pa vedno najde kakšen "umetnik" ki zanimivo delo narave popacka in poriše s svojimi "umetninami".



Spodaj si lahko ogledate kratek film, posnet na obali.

Iz zaliva se dviga strma steza proti znanemu Strunjanskemu križu in z roba klifa se nam odpre lep razgled na celoten zaliv.

  

Strunjanski križ

 

  

Mimo križa se spustimo na drugo stran proti Strunjanu, vsedemo se v avto in naprej proti Piranu.

V mestu je sicer problem s parkiranjem, ampak gremo v parkirno hišo in od tam nas brezplačni avtobus odpelje naravnost na Tartinijev trg.



Piran, cerkev svetega Jurija

 

Piran, pravi biser slovenske obale, je obsijan s soncem in kar vabi na sprehod po starem delu mesta, na vrh zvonika cerkve svetega Jurija in do Punte.

Z vrha zvonika je lep razgled po mestu in tam nekje v meglicah je Italija.




Pogled na mesto

Ogledamo si še Križni hodnik, nato pa počasi skozi staro mesto do obale in na Punto.

 





Na Punti polno sprehajalcev, pritegnejo nas umetniška dela, izklesana iz skal, ki obalo ščitijo pred valovi.Najlepša je morska deklica.



Morska deklica na Punti



Parenzana - 2011

To je kratek povzetek kolesarjenja po nekdanji ozkotirni železniški progi Trst - Poreč, imenovani Parenzana ali Porečanka. Sedaj se imenuje Pot zdravja in prijateljstva.
Veliko informacij o sami trasi proge in zgodovini je na Wikipediji, ali pa na Parenzana.net (obe povezavi se odpreta v novem oknu).
Proga je obratovala med leti 1902 in 1935, nato pa so jo ukinil zaradi nerentabilnosti.
 

Začetek poti pri Vižinadi - Info tabla

Z Blanko sva zaenkrat prekolesarila samo dva dela celotne proge in sicer hrvaški del od Vižinade do Motovuna in slovenski del od Žusterne do SLO-HR meje pri Sečovljah. Hrvaški del je sicer neasfaltiran, ampak se da kar lepo peljat. Začela sva septembra 2011 pri Vižinadi. Pot pelje precej po samoti z lepim razgledom na ta del Istre in na Motovun, preko dveh viaduktov, tik pred Motovunom pa se peljemo skozi 222 metrski predor.Na žalost je predor neosvetljen in je vožnja skozi kar malo strašljiva.Je malo zavit in zato se ne vidi svetlobe na koncu.
Dva kilometra pred Motovunom sva imela še defekt - počena zračnica na zadnem kolesu,tako da nisva kolesarila, ampak vlekla in nosila nesrečno kolo do Motovuna.Vulkanizerja pa v Motovunu itak ni.



Lepo obnovljen in vzdrževan viadukt



Vhod v Motovunski predor



V predoru brez razsvetljave

Slovenski del je prišel na vrsto šele oktobra 2011.Začela sva pri Žusterni, pri Izoli se začne trasa rahlo vzpenjati, mimo Strunjana, čez predor in potem rahel spust do Portoroža in naprej do Sečeovelj.Pot je zelo lepo urejena in asfaltirana, z urejenimi kotički za počitek.Ta del slovenske Istre je zanimiv in ga premalokrat obiščemo.Na poti sta dva predora, oba lepo sta razsvetljena, tako da sploh ni problem vozit skozi.Predor Valeta (550 m dolžine) služi tudi kot peš pot med Strunjanom in Lucijo.Med vožnjo se nam odpre tudi lep razgled na slovensko obalo.


Najdaljši predor na slovenski strani Parenzane

 

Lepo urejen in razsvetljen predor

 

Pogled na Izolo

Naredila sva 46 km, uživala v lepem vremenu in naravi.Priporočam vsem ljubiteljem kolesarjenja in lepe narave.


Pa še trasa Slovenskega dela poti



V letu 2012 pa naju čaka še del od Sečovelj do Motovuna in na novo urejen del od Vižinade do Poreča.