ponedeljek, 28. maj 2012

Veronika in Friderik - Jurklošter

Obisk in ogled Jurkloštra je bil že dolgo na mojem seznamu krajev, ki jih je potrebno videti.Vremenska napoved je bila dokaj ugodna, zato se z avtom odpeljemo na Štajerski konec Slovenije.Obisk kartuzije v Jurkloštru smo združili z ogledom Celjskega gradu, ki je precej povezan z dogajanji v kartuziji.

Kartuzijo Jurklošter so daljnjega leta 1172 ustanovili francoski menihi.Jezuitski menihi so v njej delovali vse do leta 1773, ko je bil njihov red razpuščen.Od tedaj naprej je bila njena usoda prepuščena zobu časa.
Med drugo svetovno vojno so velik del samostana požgali in podrli partizani, da se ne bi Nemci naselili v njej.Sedaj se počasi obnavlja in odkriva se čedalje več njenih skrivnosti.
Zelo dobra predstavitev Jurkloštra je pa tukaj - Kartuzija Jurklošter




Glavni vhod v cerkev

Cerkveni zvonik, v celoti narejen in klesan iz kamna, eden redkih, ki je še ohranjen v Sloveniji in Evropi.Zaradi teže zvonika so morali graditelji dodatno pozidati notranjost cerkve.


Ostanki nekdaj mogočnega dvorca
  
Sončna ura na dvorišču kartuzije

Zunanjost ne kaže, da je kartuzija polna skrivnosti in ne do konca pojasnjenih dogodkov, ki so se zgodili v stoletjih njenega obstoja.
Prijazna vodička nas popelje v kartuzijo in s pomočjo njenega predavanja se v mislih podamo v srednji vek, ko so tukaj živeli in delovali preprosti menihi.
Mogoče bi kdo dejal nič posebnega, pač samo še ena cerkev, katero poskušajo rešiti pred propadom.

Zgodba pa se je začela razvijati s pričetki obnovitvenih del in prihodom patra Gržana.Odkrili so skrivni prehod iz cerkve v gornje nadstropje kartuzije.Prehod je bil skrit za sliko svetnika in pelje v skrito knjižnico.
Zanj so vedeli samo redki, prav tako so skrivno knjižnico smeli uporabljati samo "posvečeni" menihi.

Skrivni prehod in stopnišče

Skrivna knjižnica

Prostor je sicer zelo majhen, vendar dovolj, da so v njem hranili stare knjige, ki niso bile ravno za vsakogar.
Tako skrivno knjižnico omenja tudi pisatelj Umberto Eco v knjigi  Ime rože.

Še en skrivni prehod, ki pelje nekam v notranjost poslopja.


Ker so zidovi zelo debeli, je bilo praktično nemogoče ugotoviti, koliko prostorov je v notranjosti cerkve.Graditelji so pač bili zelo dobri v svojem poslu.

In kakšno zvezo ima kartuzija z Veroniko in Friderikom ?

Italijani imajo svojega Romea in Julijo, ki naj bi bila izmišljena, Slovenci pa imamo resnično, vendar tragično ljubezensko zgodbo.Zgodbo o Veroniki in Frideriku.

Na Celjskem gradu je živel plemič Friderik II, ki se je zaljubil v Veroniko.Ona naj bi bila nižjega stanu kot on in zato mu je njegov oče prepovedal poroko z njo.Kljub temu se poročita in pobegneta v varno zavetje kartuzije Jurklošter.Tu sta na skrivaj živela 3 leta, v majhni sobi s črno kuhinjo.Imela sta sina, ki je kasneje postal menih.Herman II, celjski grof in oče Friderika ju je iskal in končno našel.Friderika je zaprl na Celjski grad, Veronika pa se je še nekaj časa skrivala po gozdovih, vendar so jo našli in obtožili čarovništva.Sodni proces je bil končan, Veronika pa oproščena obtožb.Ta proces je edini, na katerem je bila ženska obtožena čarovništva, vendar oproščena krivde.Ker Herman ni bil zadovoljen z obsodbo, je Veroniko zaprl v grad, nato pa so jo utopili.Šele čez nekaj let po njeni smrti so dobili dovoljenje za njen pokop v cerkvi.Predvidevajo, da je bila pokopana ravno tu, v kartuziji Jurklošter.Njenih posmrtnih ostankov pa niso nikoli našli.

Sobica, v kateri je živela Veronika s svojim sinom

Dvorana, kjer naj bi bila grobnica Veronike

Na spodnji sliki je Most Ljubezni čez potok Gračnica, čisto blizu kartuzije, kjer naj bi se sestajala Veronika in Freiderik.


Na poti domov se peljemo po slikoviti dolini Gračnice, v vasi Marof si ogledamo še enega od slapov.


Danes Celjski grofje in nikdar več

Celjski grad, domovanje pomembnejših slovenskih grofov, je zelo star. Že v drugi polovici 12. stoletja je stal na skalnem previsu nad Celjem.Skozi desetletja in stoletja je postal prebivališče celjskih grofov, najbolj znan je predvsem Herman II.
Veliko zgodovinski podatkov o Celjskih lahko najdemo tukaj - Stari grad Celje .

Grad navduši z mogočnim obzidjem, ponekod so zidovi debeli tudi 3 metre.


Skozi vhod pridemo na grajsko dvorišče in šele takrat opazimo kako velik je grajski kompleks.Na levi strani se dvigajo visoki zidovi, na žalost slabše ohranjeni.


Nekateri deli gradu, verjetno pozidani v kasnejšem obdobju, pa so lepo obnovljeni.



Na desni strani kompleksa pa stoji velik, lepo obnovljen Friderikov stolp.Stolp je dobil ime po Frideriku II, sinu grofa Hermana II.Grof je dal zapreti svojega sina v stolp, ker ga Friderik ni ubogal in ni upošteval njegovih nasvetov in ukazov.Friderik se je drugič poročil s svojo veliko ljubeznijo Veroniko Deseniško, kar je bilo v nasprotju s tedanjimi srednjeveškimi običaji, pa tudi s politiko.Starši otrok so se med seboj dogovorili za poroke med posameznimi plemiči, tukaj ljubezen ni imela kaj iskat.S tem so sklepali zavezništva in pridobivali nova ali pa ohranjali star ozemlja.Pa tudi kakšna vojna se je s tako poroko prekinila ali preprečila.

Friderikov stolp

Friderik je bil sicer poročen, vendar je njegova prva žena umrla po hudi bolezni.Menda ji je tudi on malo pomagal, da je hitreje odšla na drugi svet.Nato pa se zaljubi v lepo Veroniko in tu se cela zgodba šele začne.Več o tej nesrečni ljubezni pa sledi v drugem blogu - Veronika in Friderik.

Zid na stolpu

Pa še pogled s Friderikovega stolpa.