torek, 19. junij 2012

Znana in neznana Istra, freske in vampir - II

Naslednja postaja je Benediktanski samostan in cerkev s. Petra in Pavla v naselju Sveti Petar u Šumi.Neke velike šume (gozda) okoli sicer ni, je pa zanimiv samostan, ki se omenja že davnega leta 1134.V vseh teh stoletjih sta samostan in cerkev ob njemu precej spremenila zunanjost in notranjost.

Cerkev, na desni je vhod v samostan
 Notranjost cerkve je baročna, veliko je poslikav in pobožnih slik.Na glavnem oltarju je slika Črne Marije, ki naj bi po pripovedovanjih leta 1721 začela točiti solze in veliko ljudi naj bi tedaj čudežno ozdravelo.

Glavni oltar s čudežno sliko
Ker se okrog cerkve in v notranjosti starega samostana izvajajo neka dela, se vseeno pretihotapiva na samostansko dvorišče.Na sredini je lep kamniti vodnjak, še poln vode, okrog pa lep obokan hodnik.

Mir, tišina, nikjer nikogar ...

Štirna na dvorišču
Vsi nosilni stebri so zelo lepo izklesani, motiv je na vseh enak.




Odpeljeva se nekaj kilometrov naprej v notranjost Istre, do cilja najinega potepanja, v vas Kringa.Nič posebnega, nekaj kmetij, vaški trg s cerkvijo in zanimivimi kamnitimi vodnjaki.


Je pa vas čedalje bolj znana po prvem evropskem vampirju, katerega omenja tudi naš Valvazor v njegovi slavni knjigi Slava Vojvodine Kranjske.
Zgodba govori o vampirju Juriju Grando, ki je kar 16 let teroriziral okoliške vaščane.Vstal je iz groba, nadlegoval svojo ženo in sploh počel razne neumnosti.Poskusili so ga uničiti z znanim načinom - glogov kol skozi srce- pa ni bilo nobenega uspeha.Končno so mu odrobil glavo, njegov grob zasuli in od tedaj naprej ima vas mir.Vse to se je dogajalo daljnega leta 1672.
V vasi je majhen muzej, imenovan Muzej Jure Grando, kjer nama prijazen lastnik razloži , kaj se je takrat dogajalo v vasi, pokaže nama pripomočke, ki naj bi vampirje uničili.

Vhod v muzej


Je pa notri skoraj popolna tema, le kakšna sveča gori, zato je bilo precej težko posneti kakšno dobro fotko.
Na spodnji sliki so pa pripomočki, ki pomagajo vampirje ustaviti oziroma uničiti.


Uporabimo lahko glogov kol, posvečeno vodo, najboljše se pa obnese poseben nož (na sliki skrajno desno),s katerim vampirju enostavno odrežemo glavo.In problem je rešen.

Pa še en strašljiv tip iz muzeja.


Naredila sva lep izlet, spoznala kar nekaj znamenitosti .Je pa v Istri ostalo še kar nekaj zanimivosti, ki bodo počakale do naslednjič.

ponedeljek, 18. junij 2012

Znana in neznana Istra, freske in vampir - I

Istro vsi poznamo po znanih turističnih mestih, v notranjosti polotoka pa je še več zanimivosti, včasih kar premalo znanih.Dan lahko preživimo na plaži, lahko pa se odpravimo na potep, na raziskovanje čarobne in neznane Istre.
Na poti proti Pazinu je najina prva postaja Beram, majhna vas z majhno cerkvico Sv. Marije na Škriljinah.Za ogled cerkve se je potrebno najprej oglasiti v vasi, nato pa vas "ključarka" odpelje na ogled 1 km oddaljene cerkvice na robu vaškega pokopališča.

Sv. Marija na Škrilinjah
Vse notranje zidove prekrivajo čudovite poznogotske freske, poslikane leta 1471, verjetno najbolj znana je  freska Mrtvaški ples, podobna kot je v Hrastovljah v slovenski Istri.Pred našimi očmi plešejo z roko pod roko s smrtjo trgovci, kralji, kardinali...Sporočilo umetnine je, da smo pred smrtjo vsi enaki, od dojenčka do papeža.Ja, gospa s koso nas čaka....
Del Mrtvašekga ples

Slike so nažalost malo slabše kvalitete, ker se v cerkvi ne sme uporabljati bliskavice pri fotografiranju.
Na ostalih freskah pa so prikazani prizori iz življenja Kristusa, različni svetniki in lokalni prebivalci ter njihovo okolje.

Sv. Jurij ubija zmaja
Zelo lepo je okrašen tudi strop cerkvice, skoraj ni kotička, ki ni poslikan.Strop cerkvice pa je bil okrašen in poslikan kasneje kot zidovi.
Mrtvaški ples in poslikan strop
Vodička nam razloži pomen posameznih prizorov in slik, na nekaterih se vidijo tudi "grafiti" v glagolici (stara hrvaška pisava), s katerimi so tedanji prebivalci vasi izražali svoja mnenja.Ko so v baročnem obdobju cerkvico obnavljali in razširili, so nekatere freske poškodovali, vendar so jih kasneje uspešno restavrirali.
Vsekakor se splača dat 20 Kun vstopnine za ogled srednjeveške umetnosti.

Nadaljujeva potepanje po Istri, ustaviva se v mestu Pazin.Mesto je bilo nekdaj najbolj znano po pazinskih puranih, ampak midva sva si prišla ogledat mesto Pazin , Kaštel in Pazinsko jamo.Sam Kaštel se omenja že v 10 stoletju, torej kar lepa starost.Kaštel je velika, mogočna utrdba nad breznom Pazinske jame.

Kaštel
Parkirava skoraj pred vhodom in premišljujeva ali najprej ogled Kaštela ali ogled jame.Zmaga ogled jame, ki je vabila z veliko zelenja in prijetno senco.Kasneje se je izkazalo, da je bila odločitev napačna.
Mesto Pazin, Kaštel in Pazinsko jamo omenja že naš Valvazor, pisec Jules Verne pa je prav Pazin izbral za kraj dogajanja v enem od svojih romanov.V njem opisuje kako je ujeti grof Sandorf pobegnil iz Kaštela v Pazinsko jamo, od tam pa so ga narasle vode nosile po podzemlju, dokler ni prišel po tunelih in kanalih zopet na svetlo v Limskem kanalu na drugi strani Istre.



Sam Kaštel stoji na robu prepada in do dna, po katerem teče reka Pazinčica, vodi lepo urejena pot.Na začetku poti je sicer nek kiosk, v katerem naj bi prodajali vstopnice, ker pa je bil zaprt, sva odšla lepo počasi proti dnu.Pot navzdol je kar strma, ampak za varnost je poskrbljeno.Z dna je prav lep pogled navzgor na strme pečine, Kaštel in hiše na robu prepada.

Nekje na sredi poti, pogled na mesto

Na dnu teče Pazinčica, v tem letnem času bolj potok kot reka in preko nje je postavljen most, ki vodi na drugo stran in pot gre zopet navzgor.

Most čez reko, kača je pa že odplavala

Stala sva sredi mostu in opazovala precej motno vodo, ko je po vodi lepo priplava več kot pol metra velika temna, skoraj črna kača in se skrila med skale.Vseeno nadaljujeva sprehod proti drugemu robu brezna, da bi našla sam vhod v jamo, vendar ga ni bilo videti nikjer.Kasneje izveva, da je vhod v jamo možen samo v spremstvu jamarjev.Se pa na posameznih mesti vidi velika luknja v živi skali, kjer je vhod v Pazinsko jamo.

Pogled s poti v brezno

Počasi se vrneva po isti poti na vrh brezna, kiosk za prodaj vstopnic je sedaj seveda odprt in uslužbenka nama lepo zakasira 60 Kun. Halo? Za kaj pa ? Pravi, da je to za uporabo "šetnice" okoli jame.Dobro, saj imajo stroške z vzdrževanjem poti, ampak 60 Kun za pol ure sprehajanja je pa vseeno preveč.
Za ta denar bi si rajši ogledala Kaštel in muzej v njem, pa še nekaj Kun bi ostalo.

Zaključiva s Pazinom in se odpeljeva naprej .....

In kje je tukaj vampir z naslova zapisa?
Najdete ga v naslednji objavi  - Znana in neznana Istra, freske in vampir - II